PREDMET

Neposredno po smrti pomembne osebnosti je profesionalni kipar izdelal kalup njegovega obraza in nato odlil omejeno število mask v vosku ali mavcu. Posmrtne maske so nato služile (in ponekod še služijo) kot spomin na pokojnika tako v javnosti (na nagrobnih spomenikih, spomenikih in na spominskih razstavah oz. muzejskih postavitvah) kot tudi v zasebnosti (hranijo jih dediči / družinski člani in kiparji, ki so maske odlili). Za odlivanje posmrtnih mask so najemali znane kiparje, ki so radi prišli po dodatni zaslužek. Torej bi sosledje pokojnikovih zadnjih uradnih obiskovalcev bilo: zdravnik, župnik, kipar, pogrebnik. V tem sosledju status in vloga umetnika kot nekoga, ki ima znanja ovekovečiti umrlega, ni sporen. Čeprav je kompleksen pojav posmrtnih mask prisoten v večini civilizacij in navadno vezan na posmrtno življenje, je zgoraj opisana različica značilna za sekularno zahodno družbo. Odlivanje obrazov umrlih oseb je služilo predvsem nadaljnji eksploataciji umrle osebe za potrebe raznovrstnih, natančno strukturiranih družbenih projektov.

Avtor odlitka: Svitoslav Peruzzi, 1906

UMETNIK / UMETNICA

Društvo so leta 2004 ustanovili umetnika Damijan Kracina in Alenka Pirman ter umetnostni zgodovinar Jani Pirnat. Člani društva aktivno delujejo na področju sodobne umetnosti od leta 1991. Društvo beleži, zbira, raziskuje in predstavlja domače pojave. Njegovo delovanje sega na kulturno, umetniško, znanstveno, izobraževalno in raziskovalno področje. Med letoma 2005 in 2010 je društvo svoje raziskave predstavljalo v Kabinetu, odmaknjenem razstavišču, ki je gostovalo v dvoriščnem prostoru Galerije Škuc v Ljubljani. Odtlej člani stremijo k interdisciplinarnemu sodelovanju s strokovnjaki in institucijami, ki omogoča razvoj inovativnih pristopov k obravnavanju in predstavljanju zadanih tem. Pri tem veliko pozornost posvečajo povezovanju sodobne umetnosti in dediščine, širjenju občinstva in komuniciranju s širšo javnostjo. Prva večja tovrstna projekta sta bili raziskava in razstava Dobesedno brez besed v Mestni galeriji Ljubljana leta 2010 ter mednarodni projekt Trda dejstva (2012-13). Stalnica in trajna uspešnica društva ostaja projekt Razvezani jezik, skupnostni spletni slovar žive slovenščine, ki je postal nespregledljiv tudi v strokovnih krogih, vendar že 10 let navdušuje najširšo javnost.

— www.ddr.si